Izvor pasme maremmana
Maremmana izvira iz južne Toskane in severne Lazio v srednji Italiji. Največ predstavnic najdemo v provincah Rim, Viterbo in Grosseto. Je avtohtona italijanska pasma s pridihom antike. Romanski pisci navajajo obstoj goveda z dolgimi rogovi kot potomcev sivega stepskega goveda v Laciju po 13 stoletju.
Zgodovina tega goveda je najbolj neraziskana od vseh italijanskih mesnih pasem. Arheološka izkopavanja nas pripeljejo do Etruščanov (za katere vemo, da so predniki Venetov, torej Slovencev). Sklepajo tudi na križanja s podolskim govedom, ki naj bi po navedbah italijanskih strokovnjakov prišlo iz Vzhoda s Huni (ne s Slovani!). Gre torej za neposredno povezavo s prvobitnim govedom – latinsko Bos primigenius primigenius. Govedu pasme maremmana lahko sledimo k njegovim koreninam v 14 stoletju. Te korenine so povezane s pasmo goveda podolica in s pasmo sivo stepsko govedo. Do 20 stoletja je bila maremmana napol divje govedo znano tudi pod imenom VACCARI.
Govedo pasme maremmana
1935 so jo Italijani sprejeli v rodovno knjigo avtohtonega goveda. Takrat je bila populacija ocenjena na 274.000 glav. Deset let kasneje je v spremljanju prireje bilo 21 čred s po 25 do 30 kravami, vsega goveda pasme marammana pa 170.000 glav. Upadanje števila glav oziroma repov se je nadaljevalo. 1960 je italijanska združena rejska organizacija predvidevala popolno izginotje pasme, čeprav je bilo vseh glav še vedno 30.000. 1970 se smer razvoja obrne in število goveda pasme maremmana začasno doseže znamko 60.000. Leta 1992 je tako samo še okoli 10.000 glav, kar že pomeni ranljivo pasmo po recimo Pravilniku o spremembah Pravilnika o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji (Ur. l. RS 88/2014) z dne 08.12.2014, ki na strani 10015 določa nove kriterije za ocenjevanje stopnje ogroženosti pasem domačih živali. Istega leta so imeli v rodovni knjigi 4000 ženskih živali in 120 plemenjakov.
Opis lastnosti pasme
Govedo je dolgo z rustikalnim videzom. Njegova odlika je dolgoživost, ki v praksi dosega življenjsko dobo 15 do 16 let. Posebna značilnost je velika odpornost na skrajne razmere gorskega sveta. Koža je siva, pri moških živalih temnejša, pri ženskih živalih svetlejša. Včasih opazimo črna področja na koži in vedno ima črn nos, parklje in zunanje spolne organe. Teleta se rodijo pšenične barve in se kasneje obarvajo v pasemsko značilne barve nekje pri starosti 3 mesece. Oblika rogov nas zelo spominja na obliko rogov pri istrskem govedu in pri podolskem govedu. Pri bikih je oblika »pol lune«, pri kravah bolj liraste oblike.
Krava
Bik
Vzreja te pozno zrele pasme se je v zadnjih stoletjih odvijala v napol divji obliki, v gorski srednji Italiji. Gre za uporabo kmetijsko-gozdnih habitatov. Redili so jo gorski pastirji (BUTTERI) kot dvo-namensko govedo namenjeno tudi delu. Krave pasme maremmana imajo lepo vime in prirejo mleka od 10-15 l na dan. Dnevni prirasti se ocenjujejo precej pod 1000 g na dan tudi pri teletih, ki sesajo. Pri starosti 18 mesecev dosegajo ženske in moške živali živo maso samo 350 do 400 kg. Masa odraslih krav je od 600 do 700 kg, moških živali od 800 do 1200 kg. Govedo je primerno za prirejo mesa na paši v zelo skromnih pogojih – recimo pobočja pogorja Maremma. Prilagojeno je življenju zunaj in lahko preživi ob zelo skromni paši, pa še vedno da nekaj mesa. V preteklosti so to pasmo goveda veliko uporabljali za delo celo v gozdu in v kamnolomih marmorja. Danes je izrazito mesna ena od dveh italijanskih, ki se uporabljajo za specialiteto: florentinski zrezek. Pasma je navedena na listi organizacije Italijanski »slow food« – umetnost okusov.
Čreda maremmane
Maremmana in Slovenci
V letih pred II. Svetovno vojno si Italijani govedo pasme maremmana izvažali na Madžarsko in v Istro. Na Madžarskem so izboljševali pasmo sivo govedo, v Istri istrsko govedo in tako smo Slovenci povezani tudi s to italijansko mesno pasmo goveda. Nekaj predstavnic in predstavnikov te pasme smo Slovenci uvozili konec 2. tisočletja za ponovno oživljanje istrskega goveda v Sloveniji.
Krave vprežene v voz
Krava pasme maremmana s teličkom
Zaključek
Tako kot druge italijanske mesne pasem goveda ima tudi maremmana svoj standard, rejski program, rejske cilje, vrednosti za odbiro, podatke o testu na podlagi lastnih vrednosti in veliko drugega na spletnem portalu ANABIC. Najbolj navdušujoče je, da so spletne strani prevedene tudi v angleščino kot recimo ta o standardu za pasmo maremmana. Skice posameznih značilnosti pasme so slikarske umetnine, primerljive s tistimi iz Columeline knjige o kmetijstvu iz začetkov našega štetja. Če imate čas, vam priporočam ogled teh spletnih strani.
Namesto zaključka naj vas povabim k sodelovanju v živinorejskih organizacijah v Sloveniji. Prav vsi smo dolžni prispevati svoj delež k življenju le teh. Skupaj smo močnejši in veliko bolje lahko poskrbimo za svojo dobrobit. In predvsem za ohranitev izročila naših dedov v obliki slovenskih pasem domačih živali. Le mi, in nihče drug, jih lahko predamo našim vnukom.
Vitomir Bric